Atletika, kaj je to?                    

Atletike se drži oznaka Kraljica vseh športov. Angleži in angleško govoreči narodi (ki sicer za atletiko uporabljajo izraz track and field) ji preprosto rečejo The Sport. V vsakem primeru je atletika predvsem šport. In kaj je šport?

Po splošno sprejeti definiciji je šport vsaka individualna ali timska igra, vaja, tekma ali tekmovanje na prostem ali v zaprtem prostoru, ki je podrejeno določenim pravilom, s tekmovalnim značajem, ali pa tudi ne - ki zahteva določene spretnosti ali veščine in neko obliko fizičnega napora. Nekateri športi, kot so lov, ribolov, teki, plavanje, izvirajo neposredno iz delovnega vsakdanjika primitivnih ljudi in ljudstev. Drugi, kot so jahanje, strelstvo, lokostrelstvo, met kopja itd., pa izvirajo iz zgodnjih vojaških potreb in veščin. Najbolj splošno pa vsi športi koreninijo v prvinski človekovi potrebi po igri in tekmovalnosti.

Atletiko v današnjem pomenu besede zgodovinsko povezujemo predvsem s staro Grčijo in Olimpijskimi igrami, čeprav ni nobenega razloga, da ne bi verjeli, da so se tudi starodavni narodi tisočletja pred grškimi igrami ukvarjali z nekakšnimi oblikami športa in tekmovali predvsem v tekih, skokih in metih.

Ali ste vedeli,                    

...da začetek sodobne atletike postavljamo v leto 1840, ko so se atletska tekmovanja iz Royal Military College-a razširila še na civilne šole, kot sta Rugby in Eton.

...da so nizki štart "izumili" Američani, ali točneje C. H. Sherrill leta 1887, ki se je pri tem zgledoval pri ameriških poklicnih tekačih. Ti so na tekmah z amaterji le-tem dajali prednost, tako da so štartali iz ležečega položaja. Med hitrim dviganjem so se za trenutek postavili v položaj, ki je zelo podoben današnjemu nizkemu štartu.

...da so prvo peščeno atletsko stezo v našem času zgradili Angleži leta 1867. Bila je dolga eno tretjino milje (536 m). To je bil tudi čas zelo hitrega razvoja atletike na britanskem otočju, saj so letno prirejali več kot sto amaterskih tekmovanj, izhajal je časopis "The Athlete" in samo dvajset let kasneje je bilo včlanjenih v Amateur Athletic Association že 154 klubov in več kot 20.000 atletov.

...da so štafetni tek "izumili" stari Grki, le da so si podajali goreče baklje, ki niso smele ugasniti do cilja. V teh štafetnih tekih so sodelovali le mlajši tekači, prirejali pa so jih izven stadionov.

...da so delitev na profesionalce in amaterje uvedli Angleži v začetku druge polovice 19. stoletja, predvsem zato, da bi preprečili razredno mešanje aristokratov in delavcev. Po prvotni razlagi naj bi profesionalci bili tudi delavci, ki z delom za denar v tovarnah pridobivajo fizično moč, ki jo nato uporabljajo v športu, oz. fizično moč, pridobljeno pri športu, uporabljajo pri delu, s katerim služijo denar. Šele mnogo let pozneje je ta neumnost izginila iz definicije profesionalizma, toda pojem amaterizma se je ohranil v atletiki do danes celo v imenu Svetovne amaterske atletske federacije (IAAF).

...da so letošnje Olimpijske igre Sidney 2000 pravzaprav 24. po vrsti, čeprav jih imenujemo XXVII., ker štejemo tudi tiste tri prireditve, ki jih ni bilo zaradi obeh svetovnih vojn: 1916 (Berlin), 1940 (Tokio) in 1944 (Helsinki).

...da se je met kladiva dejansko razvil iz metanja velikega kovaškega kladiva. Na Škotskem so namreč v prvi polovici 19. stoletja pogosto namesto kamna tekmovali v metu kovaškega kladiva, kar je sorazmerno hitro postalo disciplina celo na angleških prvenstvih.

...da je beseda "stadion" v stari Grčiji pomenila 1. dolžinsko mero "stadij" (192 m), 2. dirkališče in 3. dirko (gl. Anton Dokler: Grško-slovenski slovar, Ljubljana 1915).

Olimpijske igre                    

Prve olimpijske igre, vsaj po pisnih dokazih sodeč, so se zgodile leta 776 p.n.š., čeprav so, sodeč po Homerjevi Iliadi in Odiseji, stari Grki že dolgo pred tem poznali različne oblike športnih, predvsem tekaških tekmovanj. Tudi zapisi "rezultatov" tja do 18. olimpijskih iger navajajo izključno zmagovalce v teku in šele na teh igrah se je prvič pojavil pentatlon (peteroboj, v katerega so sodili tek, skok v daljino, met diska, met kopja in rokoborba).

Olimpijske igre so kot panhelensko svečanost prirejali vsake štiri leta v čast bogu Zevsu v mestu Olimpija. Štiriletno obdobje med dvemi prireditvami so imenovali olimpijada. Tako so šteli tudi čas, npr.: "ta bitka se je zgodila v tretjem letu 17. olimpijade..."

V čsu priprav na igre ter seveda med samimi igrami so prenehale vse sovražnosti in se ustavile vse vojne po vsej Grčiji. Stari Grki so olimpijske zmagovalce častili kot največje junake in jim postavljali spomenike še za časa njihovega življenja.

Ženske olimpijske igre                    

Na olimpijskih igrah so tekmovali v dveh starostnih skupinah in sicer "juniorski" (17 -20 let) in "seniorski."

Na igrah niso smeli tekmovati sužnji, tujci, onečašceni in - ženske. Ravno to dejstvo in še podatki, da ženske niso imele volilne pravice, da se niso udeleževale političnega življenja, da so celo v gledališču ženske vloge igrali moški, je vzrok za splošno prepričanje o neenakopravnem in sploh podrejenem mestu žensk v starogrški civilizaciji.

V nasprotju s tem pa mnogi viri ponujajo številne namige, kako so stari Grki ženske izjemno cenili. Boginje z Olimpa so tam gor marsikdaj imele glavno besede - od Zevsove žene Here do Atene in Afrodite. Trojanska vojna se je začela zaradi lepe Helene. Odisejevo ženo Penelopo so deset let oblegali snubci, ki jih je ona vztrajno zavračala. Sokrat se je bal svoje žene Ksantipe. Stare Grkinje so se izobraževale, pisale poezijo in se ukvarjale - s športom.

Malo je znano namreč, da so ženske imele svoje "olimpijske" igre - t.i. Herae v čast boginji Heri, na katerih so tekmovale v nekaj manj disciplinah kot moški. Mimogrede, prve Olimpijske igre našega časa so bile v Atenah leta 1896, ženske pa so prvič nastopile šele na IX. igrah v Amsterdamu leta 1928.

Stari Grki                    

Najstarejša disciplina je najverjetneje bil tek na en "stadion" (stadij), ki je bil določen kot dolžina 600 stopal, kar danes večinoma opredeljujemo kot dolžino približno 192 m. Vendar je bil en stadij v Olimpiji dolg 197 m, v Atenah pa priblizno 177 m (očitno je tisti, ki je izmeril stadion v Atenah imel zelo majhno stopalo).

Tek na en stadij najverjetneje izvira iz teka svečenikov Zevsovega svetišča v Olimpiji, ki so med obredi pretekli 600 stopal, da so prižgali ogenj na žrtvenem oltarju. Tekmovališče (stadion) v Olimpiji je bilo dolgo 213 m in široko 29 m. Imelo je 20 vzporednih tekaških stez, širokih 1,4 m. Na cilju, ki je bil 197 m oddaljen od štarta je na vsaki stezi stal drog, okrog katerega so tekmovalci obračali, če so tekli na dva ali več stadijev.

Običajni teki so bili šprint na en stadij, diaulos na dva stadija, hipios na štiri stadije in dolihos, dolgi tek na največ 24 stadijev. To je bil tudi najdaljši tek, ki so ga stari Grki poznali. Maratonski tek je izum našega časa. Skok v daljino je bil izključno z mesta, pri tem pa so uporabljali do 5-kilske uteži, s katerimi so si pri zamahu z rokami pomagali do daljšega skoka. Od metov so poznali met diska, ki je bil okrogla plošča iz kamna, lesa ali kakšne kovine in je bil težak tudi več kot 5 kg, ter met kopja, ki so ga metali v daljino in v tarčo.

Razen tekov in metov so tekmovali tudi v rokoborbi, leta 688 p.n.š. so uvrstili v igre še boks, leta 680 p.n.š. pa tudi dirke s kočijami.

avtor Daniel Levski